Novo leto radi praznujemo veselo, glasno, polno barv, veselja in zaobljub v prihajajočem letu. Naši psi pa v glavnem mnogo manj “veselo”. Velikokrat so ognjemeti in petarde nočna mora za lastnika in povzročajo stres tako njemu kot psu. Nekateri psi trpijo bolj v tišini, spet drugi jasno pokažejo, da doživljajo živo grozo. Ne glede na jasnost kazanja znakov pri psu, smo dolžni poskrbeti, da novo leto preživi čim manj stresno. Žal pa vsaka stvar ne deluje pri vsakem osebku.
Vsakič, ko pes doživi nek dogodek, ki se ga boji ali se prestraši, se počuti ogroženega. Večino psov, glasen pok petarde ali ognjemet, prestraši in jim momentalno vzbudi občutek življenjske ogroženosti. Fiziološko se telo odzove tako, da se v trenutku vzbudi simpatični del avtonomnega živčnega sistema, ki telesu sporoči, da je v nevarnosti in ga pripravi na beg ali boj.
Vsak pes ni občutljiv na glasne poke
Zagotovo poznate kakšnega psa, ki mu glasni poki na splošno ne povzročajo vidnih težav. Glasen pok je lahko strela, grmenje, petarda, ognjemet ali kaj tretjega.
Kako je to mogoče?
Ko se pes znajde PRVIČ v katerikoli situaciji ( še posebej, če je situacija zanj nenaravna ), pasji možgani uberejo eno od dveh možnih poti; ali ocenijo, da so varni in situaciji ne posvečajo več pozornosti ali razvijejo tesnobo, strah, celo fobijo pred neko stvarjo ali situacijo.
Torej, ko pes nekaj doživi prvič, se glede na svoje znanje, izkušnje in odzive okolice odloči, ali je situacija zanj nevarna ali ne.
Sledi možna posledica:
– če možgani ocenijo, da se telo počuti varno, v miru razišče stvar ali situacijo. Lahko postane nekaj zanimivega in se jo ob naslednjem stiku razveseli ali pa ta stvar/situacija postane “šum v ozadju” tj. nekaj nepomembnega v okolju, čemur v prihodnosti ne posveča pozornosti. Temu strokovno pravimo habituacija.
– če je pes negotov, ima pretekle slabe izkušnje ali mu ne dovolimo, da situacijo sam preuči in predela, ga lahko prevzame strah. Možgani psa ocenijo, da situacija NI VARNA in tako dobimo v osnovi psa, ki se bo tega bal.
To pa ni edini način, kako lahko pes razvije strah. Obstaja tudi tako imenovano učenje z opazovanjem oziroma socialno učenje, kjer pes posnema odziv drugega psa ali človeka v njegovi bližini. V kolikor je odziv agresiven ali se odzove prestrašeno, lahko tudi vaš pes razvije strah.
Tretji način “pridobitve” strahu pa je najbolj pronicljiv način in zares nikoli ne izgine. To je tako imenovano učenje z enkratnim poskusom (ang. one-time learning effect), ki, v kolikor je šok dovolj močan, povzroči travmo. Od takrat naprej se bo vedno bal situacije ali stvari.
Predvidljivost situacije
Vsi vemo, da so petarde in ognjemeti zelo glasni. Celo za naša ušesa. Običajno prihajajo iz različnih, nepredvidljivih smeri in imajo močan svetlobni učinek.
Mnogo psov se boji nepredvidljivosti, to je nezmožnost določitve vira zvoka in posledično nezmožnosti umika.
Kako močno se bo pes bal zvoka petarde ali ognjemeta, je odvisno od posameznika, njegove starosti, izkušenj, njegove naravne odpornosti na stres, od tega, kako se v situaciji obnašajo drugi psi in ljudje, ki jim zaupa ter od tega, kje je in kaj počne, ko sliši prvi glasen pok.
Prva izkušnja je temelj
Žal še vedno pogosto zasledim na družbenih omrežjih in po spletu nasvete pasjih inštruktorjev in skrbnikov psov, da psa v takšni situaciji preusmerijo na igračo, hrano itd., skratka “psa zamotijo”, da ne posveča pozornosti poku.
Psi se daleč največ učijo z opazovanjem in posnemanjem, ne toliko z instrumentalnim pogojevanjem, ki je ljudem tako zelo blizu.
Odpravljanje in preprečevanje strahu
Odpravljanja in preprečevanja strahu pred glasnimi poki, zvoki se lahko lotimo na več načinov. Če se odpravljanja lotite pravočasno, lahko s sistematično postopno habituacijo oz. navajanjem na zvok(e) reakcijo psa močno omilite ali celo odpravite. Ker pa v praksi ne moremo pokati petard, ko se nam zahoče, kjerkoli in kadarkoli, lahko psa navajate na posamezne elemente pokanja. To mu bo olajšalo sprejemanje situacije, ko bo do nje zares prišlo.
Sistematično odpravljanje tesnobe in strahu s prilagoditvijo razdalje in glasnosti zvokov, pa se morate lotiti več mesecev pred pričakovanim dogodkom. Za akutne primere, ko so prazniki pred vrati, se vedno lahko obrnete na nas, kjer s pravim homeopatskim zdravilom ali pravo izbiro Bachovih esenc učinkovito dosegamo lepe rezultate, tudi ko je stiska psa zelo huda. V skrajnem primeru, ko nič ne zaleže, pa imamo veterinarji vedno na voljo tudi sedative.
Preventiva
Če je mogoče, se na sprehode odpravimo s psom na kraje, kjer ni pokanja ali je zelo redko. Če nimamo tudi te možnosti, psa odpeljemo na miren kraj, kjer je malo ljudi in prometa, da se vsaj malo sprosti.
Psi, ki bivajo zunaj, v pesjakih, na ograjenih dvoriščih in vrtovih, naj imajo vsaj za čas praznikov zagotovljeno možnost bivanja nekje notri z vami- lahko je to garaža ali hodnik, tudi če ima svojo uto.
Psu lahko olajšamo čas praznikov tudi tako, da doma pripravimo zatemnjen in udoben kotiček, kamor se lahko umakne, če in ko si tega sam želi. Tudi spuščene rolete in zagrnjene zavese včasih pomagajo. Karkoli je bolje kot nič.
Katere alternativne možnosti še obstajajo?
- homeopatija ( to lahko naročite tudi pri nas )
- Bachova terapija s cvetnimi esencami ( to lahko naročite pri nas )
- zoofarmakognozija z eteričnimi olji
- nežna masaža
- različna zeliščna zdravila in hormonski pripravki npr. DAP, baldrijan, triptofan,…
- tiha, mirna glasba
- thundershirt
- zvok radia ali televizije ( tako glasno, da vsaj delno zaduši zunanje poke )
Vsakemu psu, ne glede na to, ali ima težave ali ne, koristi naša bližina. Svetujem, da jih NE PUŠČATE SAME v času pokov in ognjemeta.
Kako ukrepamo, če pes kaže znake tesnobe in strahu?
Če pes kaže znake stresa mu lahko nežno, tiho in umirjeno prigovarjamo. Tako ji damo vedeti, da jih “slišimo”, razumemo, da nam lahko zaupajo in smo jim v oporo. Apliciramo lahko tudi terapije, ki mu pomagajo do sprostitve npr. homeopatija, Bachove kapljice itd.
Kaj pa, če te izkušnje še nima?
Z mladičkom ali mladim psom, ki še nima (slabih) izkušenj z glasnimi poki, lahko začnemo s sistematičnim postopnim navajanjem na zvoke. To pomeni, da začnemo s tihim predvajanjem in glasnost višamo šele takrat, ko nam pes pokaže, da je sproščen okoli dotičnega zvoka.
Sama svetujem preventivno, da s seboj v žepu nosite Bachove kapljice ali homeopatijo v primeru reakcije psa zaradi slabe izkušnje. Obe obliki terapij sta naravni, brez stranskih učinkov in delujeta na čustveno in psihično raven.
Kaj pa zunaj? -Ko zunaj naletite na nenaden pok, se odzovite čim bolj nevtralno in umirjeno, saj se pes uči z opazovanjem. Če boste vi mirni, tudi pes ne bo imel razloga za vznemirjenje.
Če ste doma, lahko ponudite nekaj za žvečiti, saj preko zob največkrat sproščajo stres.
Vsi, ki vas zanima naravna, učinkovita terapija s homeopatijo in Bachovimi esencami, brez stranskih učinkov, pa vabljeni k ogledu seminarja!
