Dominanca pri psih – od kokoši do psov (1. del)

prevzgoja psa celje

Še vedno pereča tema v resnici brez pravega razloga. Kar se zasidra globoko v našo podzavest, postane del nas. Ker nobenega drugega zornega kota nismo nikoli pogledali, smo se, že slišanega, držali kot pijanec plota.  In enako se je zgodilo s teorijo o dominantnosti. Vsaka stvar se nekje začne oz. ima nekje daleč v preteklosti svoje korenine in enako se je zgodilo s teorijo o dominanci.

Poglejmo si, od kod sploh izvira in na podlagi česa!

Leta 1921 Norvežan Schjelderup Ebbe opazuje svoje kokoši doma pri hranjenju. Opazi, da imajo kokoši nek vrstni red; določene kokoši so vedno pojedle hrano prve in določene so bile vedno zadnje pri obroku. Zaključi, da obstaja hierarhija v skupini. Kokoši je večkrat opazoval in vedno je bil opazen identičen vzorec- vedno isti posamezniki so bili prvi pri posodi in vedno isti posamezniki zadnji. Pride do ideje o vrstnem redu v ‘’tropu’’ oz. skupini in s tem je prišla na plano tudi ideja o dominantnosti.

Znanstveniki so začeli hierarhijo dominance in socialne strukture opazovati tudi pri drugih živalskih vrstah in drugi ključni ‘’parameter’’ te zgodbe so bili biologi, ki so preučevali vedenje volkov

Leta 1947 etolog  Rudolph Schenkel napiše Expression studies on wolves in zelo jasno zaključi, da je pri volkovih vedno prisotna hierarhija dominantnosti, kjer alfa volk ( na vrhu lestvice ) oz. volkulja ali pa oba, kontrolira/ta večino virov in si sidra/ta pozicijo na vrhu hierarhije z bojem in tekmovanjem za položaj z drugimi posamezniki v skupini oz. tropu. Ideja o vrstnem redu oz. hierarhiji dominantnosti je bila z njegovo študijo potrjena, poleg njega pa so jo seveda vsakič potrdili tudi drugi biologi tistega časa.

Leta 1970 raziskovalec volkov dr. David Mech  objavi znano knjigo The Wolf: The ecology and behaviour of endangered species in pride do istega zaključka kot njegovi predhodni kolegi – kako je socialna struktura organizirana, zraven pa so enaki zaključki o hierarhiji dominantnosti in volkovih na vrhu te hierarhije ( to je lahko alfa samica, alfa samec ali oba skupaj, največkrat je to alfa samec ).

Ko je zadeva prišla na uho ljudem s psmi, jih ni veliko poznalo študijo Ebbe-ka in njegovih ugotovitvah o socialni strukturi in kokoših. Po 2. svetovni vojni in še posebej v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja, so postale pasje šole zelo popularne in vse več ljudi je s svojimi štirinožci začelo hoditi na treninge. Tedanji inštruktorji so učili pse po principu volkov in njihove socialne strukture po študijah D. Mecha in R. Schenkela

wolf, predator, leitwolf

Osnovna ideja je bila taka: ker domač pes izhaja iz volka, mora biti njihovo vedenje precej podobno volčjemu.  Potegnili so enačbo PES = VOLK.

” V družini, kjer ste sprejeli psa, pričakujte, da bo tekmoval z vami za višji položaj v družini. Tekom treningov in vaših interakcij s psom, si zagotovite čim višji položaj in vedno dajte psu vedeti, kje je njegovo mesto kot najnižji v hierarhiji vaše družine. Če bo pes dobil možnost, bo poskušal dvigniti svoj status oz. bo postal dominanten nad vašo človeško družino. ”

Kje se zgodi preobrat vse kolobocije, v katero smo zvlekli nič krive nič dolžne pse?

Po D. Mech-ovi objavi knjige, je leta  1986  odšel preučevat volkove na enega od kanadskih arktičnih otokov imenovan Ellesmere otok in tu se je zgodil ta osupljiv preobrat, za katerega večina še danes ne ve. Na tem otoku, tedaj, se volkovi niso bali ljudi, saj niso imeli stika z njimi in to je bila zlata vstopnica za Mech-a, saj jih je lahko preučeval od blizu in opazoval odraščati legla. 13 poletij je preživel na otoku in jih opazoval. To je popolnoma spremenilo  tako njegov pogled na volkove kot tudi nekaterih drugih znanstvenikov in biologov.

Ključno vprašanje: Zakaj so prišli tedaj do istih zaključkov različnih študij?

Poglejmo si od blizu, kako so se študijo izvajale pred dogodkom na kanadskem otoku.

R. Schenkel je preučeval volkove v Švici tako, da je zbral različne volčje posameznike iz različnih živalskih vrtov po državi in jih zaprl skupaj v isto ogrado ter opazoval njihovo vedenje. Verjetno se lahko zamislite, kako hud stres je to za živali.

Medtem, ko je Mech na otoku volkove opazoval brez kakršnihkoli restrikcij  oz. vplivov s strani ljudi, volkovi so tvorili naravne enote oz. družine / skupine. IN TU JE KLJUČNA RAZLIKA. Mech je opazil, da trop volkov formira družina – izključno mama, oče in njuni potomci. To je naravna socialna skupina in normalen trop volkov!! Ogromna razlika med tem in skupino volkov, ki jih je opazoval R. Schenkel v ujetništvu- tam ni bilo formiranja družinskega tropa, verjetno so bili volkovi vzeti iz tropa- tega ne vemo zagotovo, saj izhajajo iz živalskih vrtov, a so lahko prišli iz normalnih družinskih situacij, kjer so imeli občutek varnosti, so skrbeli eden za drugega oz. starši za svoje potomce, živeli skupaj s svojimi otroci oz. starši in zdaj so jih naenkrat vzeli ven iz teh situacij, vrgli v novo situacijo, kjer niso poznali ne okolja ne drugih volkov, kar je nesporno s seboj prineslo ogromno stresa, strahu in socialne tenzije, še posebej v dobi paritve. Poleg vsega, pa kot že povedano, ni bilo naravne strukture skupine.

nadvlada psa

Seveda bodo drugačni rezultati, če opazujete volkove v ujetništvu ali pa v naravi; tudi druga vedenja bodo izražena.

Ko so drugi znanstveniki in biologi kasneje opazovali volkove, so morali biti na veliki razdalji, saj se je večina volkov v naravi do danes naučila, da se morajo bati ljudi in ostati daleč stran od njih. Posledično na daleč težje opazuješ večino vedenj, poleg tega so bila opazovanja relativno kratka. Nasprotno pa je imel Mech priliko opazovati volkove v svojem naravnem habitatu brez kakršnegakoli vpliva ljudi zelo dolgo časa  in od blizu. Tedaj je uvidel, da se je ves čas motil, tako on kot njegovi kolegi, saj volkovi tvorijo, tako kot ljudje, družino- starše in potomce iz časovno različnih legel. Tako kot humani starši skrbijo za otroke in jih otroci do adolescence ubogajo, je z volkovi enako. Noben mladič nebo hotel dominirati svoja starša. Ko mladič odraste in želi formirati svojo družino, zapusti svoj trop in išče partnerja, da ustvari svojo. Isto je pri ljudeh- sicer se je naša meja močno premaknila, se volčja ni- trop zapustijo med 1.- 3. letom starosti  ( največkrat 3.letom). Mech je svoje napake popravil: ”nihče ne želi dominirati v svoji družini oz. skupini, volkovi imajo družinsko strukturo, skrbijo za svoje potomce, ko je premalo hrane, najprej jedo mladiči, da zagotovijo njihovo preživetje in prenašajo naprej njihov dedni material ter NI alfa vlog z namenom podrejanja. Postopoma je večina njegovih kolegov razumela to idejo in spremenila pogled na normalno socialno strukturo volčjega tropa.

Na žalost je bila ta ista ideja že globoko zakoreninjena v šolanju psov po svetu. Posledično je bilo uporabljenih več grobih metod, saj je veljalo, da pes, ki ima težave z agresijo, želi dominirati vas in zato si ga morate ( za vsako ceno ) podrediti oz. si zagotoviti višji položaj v hierarhični lestvici.

Pasji svet ponavlja napako Schenkel-a. Pes, ki se ne počuti varno v družini, se boji nečesa v okolju, ki ga ne more nadzirati, niti svojih virov, ni dominanten.

družinski član

Razlika je, če psa dojemamo v duhu dominance ali kot enoto v družini.

Če gledamo z dominantnega aspekta psa z vedenjsko motnjo, se ne vprašamo kako varnega se ta pes počuti, ali ima zdravstvene težave, ima premalo določenih virov npr. hrane, vode,.. 

V NASPROTJU 

Če razumemo, da pes tvori socialno strukturo z družino kot volk in za težave z agresijo iščemo vzrok- zakaj se pes ne počuti varnega, da se mora vesti defenzivno? Kaj psu manjka v življenju –  varnosti? , zdravja?, je lačen?, pomanjkanje določenega vira npr. vode, kvalitetnega spanca na udobnem ležišču,..

Ampak še danes vidimo sledi tega v pasjih šolah s pozitivno motivacijo, kjer je hrana primarna nagrada in dostikrat tudi ultimat ( ”če ne boš naredil kar želim od tebe, boš ostal lačen”). Nemalokrat slišimo znano poved: ” Mladič oz. pes mora priti v šolo (čim bolj) lačen.”

Ste kdaj razmišljali zakaj se mora pes usesti, da dobi hrano ali pa da odprete vrata hiše/ avta, da lahko skoči v oz. iz avta ali gre v oz. iz hiše? Čeprav je argument večine skrbnikov zaradi varnosti psa, je zadaj razlog ta ista teorija dominantnosti – jaz imam nadzor nad virom.

Zavedati se moramo, da imajo psi kot ljubljenci že tako bolj malo ali nič kontrole nad svojimi viri. Je edina ljubiteljska vrsta, tako zelo omejena, kjer ljudje kontroliramo celo kje in kdaj bodo odvajali ( defecirali in urinirali ). Medtem ko bo npr. konj odvajal točno tam, kjer stoji in bomo ljudje pospravili za njim, maček bo imel mačji WC, kamor gre lahko kadar sam želi in ljudje ga bomo počistili. Pes pa mora čakat, da pridete domov, da gre lahko na potrebo.

In potem imamo poleg vseh ostalih frustrirajočih zmot, veliko ljudi, v prepričanju, da si mora pes vsak košček hrane zaslužiti oz. da nič v življenju ni zastonj in mora zanjo obvezno nekaj narediti. Ko pridemo domov in pasji revež komaj še zadržuje urin in blato, mora potrpežljivo še čakati pred vrati, da gremo mi prvi čez vrata ali celo, da mora izvesti kakšen trik, vse z namenom, da ljudje uveljavljamo svojo nadrejenost nad psom. Mi kontroliramo vse vire psa in ena od teorij dominance je nadzor nad virom/i.

D. Mech nikoli ni zavračal teorije dominantnosti. V tropu volkov je določena socialna struktura, ne pretepajo se za hrano z namenom ohranitve na vrhu hierarhije, a še danes boste v več člankih različnih avtorjev lahko zasledili teorijo dominantnosti; tudi pri ljudeh so opisovali dominantno vedenje.

Definicija dominantnega vedenja ( definicij je več ): dominantno vedenje je pridobivanje ali vzdrževanje začasnega dostopa do določenega vira v določeni situaciji z določenim nasprotnikom, ne da bi katerakoli stran utrpela fizično poškodbo ( Roger Abrantes, 2012).

Nadaljevanje v naslednjem prispevku.

NARAVNA ZAŠČITA PROTI KLOPOM