Ko pes stopi v obdobje adolescence, se pojavijo številni izzivi, ki pogosto pestijo lastnike in iščejo pomoč pri vedenjskih strokovnjakih.
Mnogi lastniki se ne zavedajo, da gre pes, ravno tako kot človek, čez to hudourniško obdobje, zato so zafrustrirani in nepripravljeni na izzive, ki jih pasji najstnik prinese.
Žal še vedno največ lastniških psov pristane v zavetiščih, saj se njihovi lastniki na določeni točki ne zmorejo več spopadati z njihovimi vedenji in enostavno obupajo nad njimi.
Pogosta najstniška vedenja, ki lastnikom povzročajo sive lase
- “Pozabijo” stvari, ki so jih že obvladali
- Ne poslušajo ukazov, kot je osnoven odpoklic
- Zlahka so raztreseni oz. hitro izgubijo fokus/ pozornost
- Imajo pomanjkljivo kontrolo impulzov, kar pogosto preide v reaktivnost
- Hitro so pretirano stimulirani, vznemirjeni in se težko pomirijo
- Imajo velik presežek energije in spijo manj
- Imajo nenadne potrebe po grizenju
- Postanejo plašni do stvari, ki jim prej ni povzročala težav
- Tendenca, da raziskujejo in posledično bežijo od doma
- postanejo izbirčni pri hrani, neješči ali “požeruhi”
Kdaj lahko pričakujemo začetek in konec tega obdobja?
Najbolj zapleten del tega je zaradi velike variabilnosti pasem, velikosti in oblike, v katerih poznamo danes pasme.
Adolescenca domačega psa naj bi nastopila med 6 – 9 meseci starosti pri samcih in med 6 – 16 mesecih pri samicah, medtem ko je vedenjska in socialna zrelost dosežena med 12 – 14 meseci starosti ( lahko še kasneje ) ( Harvey et al 2016 ).
Majhne pasme dosežejo adolescence in puberteto veliko prej, medtem ko velike pasme kot odrasli dosežejo tako adolescence kot puberteto veliko kasneje; po drugem letu starosti.
Zato je težko točno reči, kdaj bo vaš ljubljenec dosegel najstniška leta in kdaj se bo to obdobje zanesljivo končalo.
Najstniški možgani gredo skozi veliko FIZIČNIH sprememb! Lahko rečemo, da se povezujejo nevroni “na novo”. Povezovanje nevronskih koncev imenujemo sinapse. Proces ustvarjanja novih sinaps lahko povzroči, da določeni deli možganov ne delujejo ali delujejo le občasno.
Spet drugi deli možganov delujejo preveč z že obstoječimi in novimi povezavami, ki povzročijo nepričakovane rezultate.
Veliko podobnosti je med razvijajočimi humanimi in pasjimi možgani.
Za oba lahko rečemo, da možgani, ki niso popolnoma dozoreli, ustvarjajo neracionalne odločitve, so pripravljeni tvegati več, se slabše odločajo in posledično so nesreče bolj pogoste.
Kaj lahko storimo, da bo “viharno” obdobje minilo s čim manj sivi lasmi?
- Bodite konsistentni, potrpežljivi in razumevajoči
- Še naprej gradite dober odnos s psom
- Dosledno nagrajujte želena vedenja
- Redna pasja družba odraslega, umirjenega psa in/ali sovrstnika je nujna
- Povečajte miselno zaposlitev: delo z nosom, “pametne” igrače in obogateno okolje nasplošno, a pazite, da ne pretiravate!
- Zagotovite čim bolj redno žvečenje varnih žvečiljk
- Zagotovite umirjene konce za fizične obogatitve kot so pohodi, sprehodi, druge aktivnosti,…
- Treningi naj bodo kratki in zabavni
- Nadaljujte s socializacijo v različnih situacijah, z različnimi ljudmi, živalmi, v različnih krajih, ki pa naj bo vedno povezana s pozitivno asociacijo!
- Ne zahtevajte od njih prepogosto in dlje trajajočo poslušnost, saj bo ignoriranje oz. zakasnitev izpolnitve ukazov sčasoma lahko postala le grda navada
- Zagotovite jim čim več kvalitetnega spanca, še posebej po bolj stresni situaciji!
Bodite potrpežljivi, razumevajoči in najpomembnejše, konsistentni z vašim najstniškim psom ( kolikor se le da ). Ne obupajte nad njim. Počutijo se ravno tako frustrirajoče, kot vi.
Če se lastniki zavedamo, kaj se dogaja z njihovimi možgani, ko “zorijo” in se konstantno spreminjajo do popolne razvitosti, nam to pomaga pri premagovanju vsakodnevnih izzivov z najstniki.
Imejte v mislih, da je to le faza, ki bo minila!
