Ste kdaj slišali za povratni učinek oz. angleško rebound effect?
Do povratnega učinka pride pri vsakem stanju, ko organizem dlje časa trpi pomanjkanje nečesa in ko osebek končno pride do tega, se enostavno ne zna ustaviti oz. nima meje.
Povratni učinek pri igri
Igra med psi je še vedno zelo stigmatizirana in redko kdo razume, kako zelo je igra zares pomembna, predvsem za mladičke in mlade pse.
Zmotno je razmišljanje, da, če pustiš psu, da se igra z drugim psom, le-ta ne bo več ubogal lastnika.
Ob pravilnem postopanju, ni razlike v poslušnosti lastnika. Seveda obstajajo pravila pri igri psov, da le-ta ne postane vsakič znak pretiranega vznemirjenja.
Osnovne potrebe
Potrebe psov delimo (glede na zmožnost prilagajanja) na elastične in neelastične.
Neelastične potrebe so tiste, ki jih osebek potrebuje obvezno in redno, jih ne more nadomestiti kasneje, ker bi dolgoročno razvil hude psihološke težave ali celo poginil. To je npr. hrana, voda, spanec, varnost, nega, … in pri mladičih ter mladih psih IGRA.
Elastične potrebe so pa tiste, ki jih osebek, glede na situacijo, lahko odloži na kasneje oz. niso akutnega življenjskega pomena. Na primer igra pri odraslih psih, gibanje.
Igra pri mladičih
Igra je nujno potrebna za razvoj mladiča v zdravega, normalno funkcionalnega psa!
Ob pomanjkanju igre pride do “povratnega učinka” / rebound effect-a. To je vidno predvsem pri mladičih in mladih psih, ki nimajo dovolj igre oz. ne dobijo možnost, da zadovoljijo to potrebo in ko končno dobijo to možnost, bi se igrali do onemoglosti.
Taki psi nimajo meje in se ne znajo ustaviti. In to se vidi pri psih, ko stopijo v adolescenco ali celo pri odraslih psih.
Da ne govorim o tem, da se večina psov danes ne zna več pravilno igrati – preko igre psi razvijajo socialne veščine, telesno govorico, mišično-skeletni sistem, preizkušajo meje, …
Dobra prispodoba razumevanja povratnega učinka je hrana in kratkotrajno hujšanje pri človeku ali živali. Če stradaš sebe ali psa nekaj dni, naslednji dan, ko pride(š) do hrane, samo mečeš vase hrano, ne gledaš več kaj in koliko poješ.
In isto je z igro – če pes nima dostopa do igre določen čas ( to je lahko nekaj dni ali tednov, celo mesecev ) in pes končno pride do primernega partnerja za igro, se nikakor ne more več zadržati in bi količinsko rad nadoknadil in za preteklost in bližnjo prihodnost. Takšni psi drugemu psu sploh ne pustijo konca igre, dokler fizično ne omaga.
To se lastnikom običajno zdi smešno, zabavno, luštno, v resnici gre pa za tako hudo pomanjkanje, da notranja potreba »povozi« vse ostale občutke ( za utrujenost, bolečino, komunikacijo, učenje, …). Takrat bi se psi, ki so živeli v pomanjkanju igre, samo igrali in igrali ter nadoknadili za vse nazaj.
Mladičkom in mladim psom zagotovimo REDNO, PRAVILNO igro z vrstniki. Pazimo, da najdemo vrstnika podobne starosti in velikosti.
Tudi pri igri med psi, obstajajo pravila in to ne sme biti zgolj golo nekontrolirano divjanje psov. Vsaka igra mora vključevati tudi čas umirjanja in krajšega skupnega sprehoda.
Tukaj si lahko pogledate bistveno razliko med 2 psoma, oba sta najstnika, a sta imela že od mladička drugačno vzgojo. Lahko ugibate, kateri pes je živel v pomanjkanju igre in kateri je bil vzgojen po naših metodah pri Pasji Univerzi že kot mladiček? Rezultat je zelo očiten.
