O ne pasemskih psih je ogromno napisanega povsod, rodovniški psi pa so nekako »nedotakljivi«, mnogokrat se jih opeva kot nekaj najboljšega. Čisto vseh komponent nebom obdelala v članku, saj bi lahko napisala knjigo na to tematiko, se pa bom dotaknila najpogostejših težav pri nakupu rodovniških psov, predvsem mladičkov.
Kdo nosi odgovornost za zdravje psa?
Če si si kupil psa brez rodovnika in je ta zbolel (predvsem za genetskimi boleznimi), si kriv, ker nisi kupil te pasme z rodovnikom. Če pa si kupil rodovniškega psa in je le-ta zbolel, pa je bil vedno isti argument: »rodovnik ni zagotovilo za zdravje psa«. Druga trditev zagotovo drži, medtem ko prva nikakor ne pomeni, da bo pes brez rodovnika bolj zdrav in obratno. Pri Pasji Univerzi beležim daleč največ rodovniških psov, tako mladičkov kot odraslih psov z vedenjskimi težavami, nekateri so iz slovenskih psarn, spet drugi iz tujine. Zato se počutim dolžno, napisati nekaj tudi o njih.
Skriti problemi in vprašljivi vzreditelji
Da takoj poudarim, popolnoma podpiram rodovniško vzrejo odgovornih, vestnih, skrbnih vzrediteljev, ki dajejo poudarek na psihičnem in fizičnem zdravju staršev, mladičev in primerno oskrbo legla.
Žal pa imamo mnogo vzrediteljev, ki stremijo predvsem k razstavnim/delovnim dosežkom, naredijo samo obvezne zdravstvene teste in/ali preglede, predpisane za pasmo in kjer je oskrba legla minimalna.
Seveda ne vzrejajo vsi psov izključno za denar- mnogim je to hobi, strast, vendar je v praksi le-teh peščica. Za vzreditelja se pri nas lahko razglasi vsak, ki ima psa z (po mojem mnenju) ohlapno izpolnjenimi lastnostmi.
Ozadje takega človeka ni pomembno- ne njegovo znanje o sami pasmi, pasji psihologiji, sami vzreji, kotitvah, ipd.
Že v Sloveniji imamo pogostokrat vprašljive pse rodovniških osebkov, čigar vprašljivost v tujini je še večja. Zakaj vprašljive? – Ker je Slovenija majhna, se lahko zapeljete do vzreditelja in na lastne oči preverite stanje. Nakup psa iz tujine je za moje pojme bolj zahteven, saj mnogokrat lastniki niso pripravljeni prepotovati več 1000km zato, da vidijo psa, kateri jih lahko na koncu, iz nekih razlogov, celo odvrne od nakupa. Bodoči lastniki so odvisni predvsem od posnetkov, slik legla in gredo na zaupanje vzreditelja.
Cena visoke mode ali skrita grožnja za njihovo zdravje?
Se spomnite svetovne kampanje pred leti s sloganom »adopt, don’t shop« (but if you do, shop responsibly)? Zadeva se je v določeni meri kar prijela.
Da pa ljudje nebi bili obsojeni s strani družbe z nakupom tipsko pasemskega psa brez rodovnika oz. “čistokrvnega brez rodovnika”, so zadostili temu pogoju in če niso imeli mladičev v zavetišču, so kupili rodovniškega mladička želene pasme.
Ljudje so se tega začeli držati več kot pa v preteklosti, vendar je pomen besede »odgovorno«, kot se rado zgodi, zašel s prave/ prvotne poti. Verjamem, da so imeli pionirji te ideologije dobre namene (morda pa tudi ne, saj to hkrati pomeni spet nov ozko usmerjen trg), a vendar, so to začeli s pridom izkoriščati vzreditelji rodovniških psov.
Tako kot vsaka stvar danes, je tudi rodovniška vzreja psov šla v ekstrem, predvsem z zdravstvenega vidika, ki je daleč od zanemarljivega in lahko lastnike največ stane, tako finančno kot čustveno.
Če si boste pogledali pasemske standarde po FCI pravilniku, boste hitro ugotovili, da poudarek nikakor ni na fizičnem in psihičnem zdravju psov, temveč zunanjem izgledu psa, predvsem všečnosti ljudem oz. trendu.
Tako so razstave psov dobile veliko moč, nazivi se mnogokrat podeljujejo na podlagi finančnih zmožnosti in dobrih odnosov med vzreditelji in sodniki. Zelo redke so razstave, kjer je res ocenjena prava kvaliteta pasme.
Zahteve po zdravstvenih pregledih in testih so zelo ohlapne, pri mnogih pasmah se zahteva mnogo manj za zdravje pasme, v primerjavi s tem, kar osebki pasem skozi generacije z veliko trpljenja prenašajo.
Govorim že o kronično vnetih ušesih, konstantnih prebavnih težavah ipd. Seveda na vsako obolenje in bolezen vpliva več dejavnikov, med drugim tudi prehrana, način življenja v leglu in zunaj njega, vendar genetika ne zaostaja dosti.
Zdravje v senci: Kako rodovniški psi trpijo zaradi pomanjkanja ozaveščenosti
Dejstvo je, da se različne patologije, ki jih ima rodovniški pes in niso pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja, pogosto skrivajo. Najlažje se skrije tiste, ki jih na ven laično oko ne prepozna.
Fizičen zdravstveni aspekt mnogim laikom, ki si le želijo zdravega hišnega ljubljenčka, ni dobro poznan, da vedenjskega sploh ne omenjam. Če smo 10 let nazaj rekli, da je zdrav mladiček ( ne glede na pasmo ) poln energije, radoveden, si hitro opomore po nekem dogodku, ki ga lahko malo prestraši, imamo danes poplavo psov, že pasjih mladičev, ki so tesnobni, plašni, celo panični oz. preobčutljivi.
Žal se morate lastniki bodočega psa SAMI informirati in izobraziti v različnih aspektih. Mnogi ne ločijo niti zdravstvenih testov od specialističnih pregledov. Tukaj smo s pojasnili pravi naslov veterinarji, da vam pojasnimo, kaj pomeni nek rezultat ali bolezen za žival.
Starost psice oz. staršev mladičkov nam lahko veliko pove. Če to ni prvo leglo, je vzreditelj pošten in vam odkrito pove tudi pomanjkljivosti pasme, staršev, potomcev in širših sorodnikov, v kolikor ima vpogled, je to za vas zelo dobra dodatna informacija.
Mnogi mladiči so kupljeni pri različnih »vrhunskih« vzrediteljih, ki so novopečenim lastnikom »stežka« mastno prodali »zelo perspektivnega« mladička.
Zakaj to govorim? Ker sem pred leti na lastne oči večkrat doživela in videla, da je lahko vzreditelj izredno dober prodajalec. Uporabljajo mnogo zelo spretnih trikov, na katere nasedajo mnogi kupci.
Preseči idilične spletne podobe: Realnost pasemskih psov zahteva več kot le 'lajkanje' na družbenih omrežjih
Če se zanimate za pasmo in po družbenih omrežjih sprašujete za referenco vzreditelja, boste najpogosteje dobili pod odgovore imena psarn, ki je prodala največ mladičev. Kar je logično, saj je od neke osebe največ ljudi kupilo psa/ mladička.
To pa še zdaleč ne pomeni, da so bili kupci zadovoljni in da so mladiči brez težav. Mnogi se ne upajo izpostavljati slabih plati, saj jim vzreditelji tudi grozijo ali jim dajejo občutek krivde. Tudi ko se zanimate za določeno pasmo, prosim, pojdite najprej na ogled k vsaj 5 predstavnikom te pasme, da si ustvarite bolj realistično podobo.
Žal je splet danes poln idiličnih prizorov in opisov praktično vsake pasme, kot da negativne plati ne obstajajo. Nekaj je v vzgoji, veliko pa je v instinktih/nagonih, ki so jih ljudje namerno oblikovali skozi več generacij. In vsak življenjski slog žal ni primeren za vsako pasmo.
Podpis in posledice: Previdnost pri nakupu psa in skrbno branje kupoprodajnih pogodb
Kupoprodajne pogodbe so brezoblične, kar pomeni da ni nobenih predpisanih minimalnih standardov, kaj mora vsebovati. Notri lahko napišete/jo dobesedno KARKOLI želijo/želite!
Običajno se najslabši scenariji odvijejo pri raznih dodatnih posebnih dogovorih, kjer želi biti vzreditelj vpleten tudi po nakupu psa. Na začetku nov lastnik običajno preračunava, kako si bo povrnil kupnino psa, vzreditelj želi izpolniti svoj del želja glede dotičnega mladiča in ob podpisu se vse zdi idealno.
Nihče niti ne pomisli, da že z eno samo in vsako naslednjo kotitvijo tvega življenje svoje psice, da ima mladič, ko odraste, lahko zdravstvene težave, ki so pogosto hud finančen in čustven zalogaj.
Nekateri lastniki si tekom odraščanja psa premislijo glede pogojev v kupoprodajni pogodbi. Če vzreditelj in novi lastnik nimata preveč različnih pogledov na celotno situacijo, le-to lahko lepo speljejo, vendar so to spet bolj izjeme kot pa pravilo.
Podrobno preberite vsebino kupoprodajne pogodbe ( če jo sploh dobite ), saj vam bo (ne)podpis na koncu lahko v prihodnje prihranil veliko nevšečnosti. Naj ponovim, POZORNO večkrat preberite, preden podpišete!
Predvsem, kaj vzreditelj pogojuje z nakupom, kajti, če se ne boste držali dogovora, še posebej, če je dogovor zapisan in podpisan, ima prodajalec po Obligacijskem zakoniku vso moč terjati pravico preko sodišča.
Kako je s pogodbami, ki niso notarsko overjene, ker večina jih ni?
Kljub sporu, ki nastane med kupcem in prodajalcem ( vzrediteljem ), vemo kako visoki so stroški, če pridete do sodišča, v kolikor odvetniki ne uspejo z neko poravnavo razrešiti spor. To se ne nanaša na zakonodajo, ki velja za vse pse- tako ne rodovniške kot rodovniške ( Zakon o zaščiti živali ).
Govorim predvsem o pogojih, na katere pristanete z nakupom dotičnega psa. To so npr. pogoji o bodočih/emu leglu/ih vaše psice, o opravljenih izpitih, o vzrejnih pregledih, o solastništvih, o obiskovanju določene pasje šole, itd.
Če vam ni v interesu, se vam zdi škoda časa, ne potrebujete tega.., potem NE kupite takega psa s takšnimi pogoji. Ni pravično ne do vzreditelja, ki ima svoje začrtane poti z vašim psom in na njih računa, ne do vas, saj je na koncu lahko veliko slabe volje.
Če nekaj podpišete, pomeni, da se s tem strinjate! Če vam kaj ni jasno, vprašajte takoj vzreditelja. Ne kimajte kot kokoši, čeprav vsega zares ne razumete. Kasneje vam bo lahko zelo žal. Preventiva je vedno boljša od kurative. Ni pošteno do vzreditelja, da mu s podpisom nekaj obljubite, nato pa si čez čas premislite.
Pomembnost izbire pri pripravi hrane ter okolja - ključni dejavniki za zdravje in razvoj mladičkov
Danes najdete ogromno znanstvenih del s področja prehrane psov in vsa, brez kančka dvoma, potrjujejo, da je sveža hrana bolj zdrava od komercialne suhe ali mokre hrane. Seveda pa je sveža hrana veliko večji finančni zalogaj! In prehrana je pomemben del že pri mami, preden se obreji.
Dejstvo je, da je lažje stresti pelete, brikete ali ponuditi mokro komercialno hrano v posodo skupini mladičem, kot pa kuhati obroke. Ena od najpogostejših zdravstvenih težav danes je zagotovo netoleranca na določena živila in/ali alergije. Izgradnja imunskega sistema je zelo pomembna in danes vemo, da se, tako kot pri ljudeh, tudi pri psih, alergije ter netolerance dedujejo.
Raznolika kvalitetna prehrana, kot pomemben dejavnik okolja, zelo vpliva na razvoj imunskega sistema. Tako se priporoča, da mladički in mama redno dobivajo RAZNOLIKO tako surovo, kuhano in suho hrano. Ni vsaka suha hrana, dobra, tudi, če je deklarirana za “mladičke”.
Pozanimajte se, s čim in v kolikšni meri vzreditelj hrani mladičke in mamo z določenim tipom hrane. Poceni hrana v največji meri pomeni zelo slab začetek razvoja mladička in naj vam bo, eden od alarmov, da takšen vzreditelj ni odgovoren.
Zaradi popularnosti določenih pasem v nekem časovnem obdobju, so tudi bivalni pogoji vse bolj okrnjeni in zelo siromašni.
»Priložnostni vzreditelji« temu ne dajo velikega pomena, zato ni več nenavadno, da so mladički v leglu, ki so živeli na vasi, kjer je večji del časa mir in tišina, prodani pa so v mestni vrvež. Odgovoren vzreditelj sploh nebo prodal mladiča v takšno okolje, saj največkrat takšnim psom, to predstavlja travmo, ki jo težko premagajo.
Tudi vedenjski aspekt se do določene mere deduje; predvsem strahovi in fobije. Velikokrat si ljudje napačno interpretirajo vedenja psice-matere in ne prepoznajo nestabilne psice. Mentalno stabilna/zdrava psica je prvi pogoj za stabilno vzgojo mladičkov.
Največ in najprej se mladiči učijo preko materinih reakcij. Idealno bi bilo, da psico spoznate, PREDEN bo imela leglo. Greste na sprehod, opazujete, kako se odziva na različne okoljske dražljaje.
Bodite pozorni, kje so gibajo mladički. Drseče površine so zelo slaba popotnica za zdrav gibalni razvoj. Tudi drugi psi v gospodinjstvu, če jih ima vzreditelj, lahko pomembno prispevajo (tako pozitivno kot negativno) k razvoju vedenj mladičev.
Zaključek
Dokler kupcem nebo mar za »malenkosti«, ko kupujejo psa ali bodo kupovali s čustvi, bo tudi nevestnim vzrediteljem vseeno. Tudi nakup rodovniškega psa temelji na osnovi ekonomije povpraševanja in ponudbe.
Če bo večje povpraševanje po npr. majhnih pasmah, se jih bo več produciralo in obratno. Čredni nagon ljudi ima velik vpliv! V kolikor je v nekem obdobju bolj popularna določena pasma, jo bo več vzrediteljev produciralo, saj bo večje povpraševanje. V kolikor pa pride do večjega povpraševanja in manjše ponudbe na trgu, se cene mladičev dvignejo. In to spretno izkoriščajo tudi “šteparji” tipskih pasem psov.
V kolikor si želite ljubljenčka, najprej obiščite zavetišča, kjer je osamljenih dušic ogromno in verjemite, da vam bodo hvaležni. V kolikor pa si želite pasemskega psa, pa se zelo dobro pozanimajte že mnogo prej. Včasih se splača počakati na mladiča, ki bo imel dobre predispozicije že v leglu, kot nakup na hitro, kjer si lahko nakopljemo le goro težav.
Če potrebujete nasvet glede omenjenih tematik že pred nakupom psa, vedno lahko pišete na info@pasjauniverza.si.
