Danes, mislim, da več ne obstaja pasja šola, čigar temelj ne bi bilo šolanje s pozitivno motivacijo. Večina lastnikov ima s to povedjo v mislih najpogosteje hrano ali igro. Vse se sliši lepo in prav, nihče ni zagovornik nasilja nad živalmi ali uporabe fizične kazni.
A vendar, ljudje gremo radi v ekstreme v vsaki dejavnosti/panogi in želimo rezultate čim hitreje. Zakaj je temu tako, ne vem. Morda previsoka pričakovanja, ambicije, pohlep? In vzgoja ter šolanje psov ni nobena izjema.
Tudi tako znano šolanje s pozitivno motivacijo, je šlo v napačno smer. Ne oporekamo vzgoji in šolanju psov s hrano, nikakor, sami ga tudi pri nas redno uporabljamo, ko želimo psa naučiti nekaj novega. A ne na način, da mora pes zaslužiti vsak košček hrane, ki ga dobi tekom dneva.
Zelo razširjeno pravilo današnje vzgoje psov je ”hranjenje izključno/ samo iz roke”. In začne se že pri mladičku, kjer dobijo lastniki navodila, da naj na učno uro mladič pride čim bolj lačen.
Iz kje izhaja to "pravilo"?
V resnici to pravilo izhaja iz zmote o dominanci psov, kjer velja, da ima alfa vodja vedno nadzor nad psom in vsemi njegovimi viri, vključujoči hrano. Pes, ki mora delati za vsak grižljaj hrane, ko je lačen, predvsem v obliki nagrajevanja za želeno vedenje, postane sčasoma histeričen.
Večini lastnikom je to skrito pred očmi, v kolikor pes tega ne more več skrivati, ima težave z zdravjem. Najpogosteje si vedenja interpretirajo kot “hiperaktivnost”/ “veselje”.
Dejstvo je, da bo zelo lačen oz. sestradan pes naredil VSE, da dobi tisti košček hrane ( podobno kot sestradani ljudje ) in zato so rezultati tudi izredno hitri.
Ampak vi boste živeli z vašim ljubljencem lahko več kot 10 let. Kasneje, ko bo vaš mladič odrasel, nikogar več nebo zanimalo, kakšne posledice je to pustilo na psu in posledično na vašem življenju z njim.
Fiziologiji stresa pri psu in človeku si nista tako zelo različni kot si morda nekateri mislite. Obstajajo delovne pasme, ki bi morale imeti že prirojeno višjo toleranco na stres. A tudi tu opažamo, da je to danes daleč od resnice.
Zagotovo ste tudi sami že izkusili, kako se počutite in kako se vedete, ko ste lačni. Ko smo ljudje lačni ali celo sestradani postanemo nervozni, razdražljivi, sitni, težje se skoncentriramo in učimo, naše telo pade v stres. Razmišljamo samo o hrani, kajne? Enako potekajo procesi pri psu. Siti psi se učijo hitreje in bolj učinkovito kot lačni psi.
Pri otrocih je že dolgo znano in znanstveno potrjeno, da se otroci v šoli po zajtrku bolje in lažje zberejo pri učenju.
In to, da si mora pes zaslužiti vsak košček hrane, je v resnici ultimat preživetja. Z izključnim hranjenjem samo iz roke ga dajete psu vsak dan skozi celo njegovo življenje. Nagon hranjenja je evolucijsko močno zakoreninjen v vseh živih bitjih, saj brez hrane ni življenja!
Tudi, če se to dogaja samo v fazi šolanja in vzgoje psa, lahko pusti dolgoročne posledice tako na fizičnem kot psihičnem nivoju.
Kaj narediti za zdravo delovanje pasjega telesa in duha?
Da pasje telo lahko normalno fizično in psihično funkcionira na dolgi rok, mora imeti občutek polnega želodca minimalno 1x/dan. Enaki hormoni v človeškem telesu regulirajo lakoto in sitost tudi v pasjem telesu. V kolikor psa hranimo iz roke preko celega dneva oziroma VSAK OBROK, bo pes razvil občutek konstantne lakote, kar neizbežno vodi v kroničen stres in mnoge vedenjske ter zdravstvene težave.
Idealno je, da pes v miru poje vsak svoj obrok. V kolikor to ni mogoče, naj vsaj večji del obroka poje v miru iz posode! Preostanek lahko porabite za učenje.
NIKOLI psu ne jemljite posode s hrano izpred oči in ne posegajte z roko v posodo, medtem ko pes je.
Enako velja za majhne otroke – tu so v prvi vrsti seveda odgovorni starši. V kolikor želite psa naučiti, da tolerira poseganje z roko v posodo med obrokom, se psa to sistematično nauči in naj vam to nebo NIKOLI samoumevno!
V nasprotnem primeru bo pes zelo verjetno začel varovati hrano zaradi strahu, da bo spet ostal lačen.
Učenje novih stvari s hrano seveda absolutno podpiramo, ampak nikoli na prazen želodec. Ravno tako delo z nosom in druge mentalne aktivnosti, kjer je izkoristek energije zelo visok.
Seveda se lahko poslužimo hranjenja iz roke pri učenju psa, a so takšna hrana običajno priboljški, ki so v pasjih očeh visoke vrednosti. Vrednost določene hrane oz. nagrade nam pokaže pes in o tem ne odločamo mi, zato damo psu možnost izbire.
Lačen pes, od katerega boste zahtevali, da se nauči nekaj novega ali se ga prevzgoji po relativno hitrem postopku z izključnim hranjenjem iz roke, lahko zelo hitro pade v frustracijo in začaran krog stresa se nikoli ne konča.
Comments are closed.