Vlečenje na povodcu je eno od vedenj, ki se lahko zelo hitro pojavi že pri mladičku. Vsak lastnik si želi, da bi pes hodil na sprehodu ob njem na popuščenem povodcu. Žal pa hoja na povodcu za psa ni naravno vedenje, temveč popolnoma priučeno. In tako kot se je pes naučil vleči na povodcu, se mora naučiti hoje na popuščenem povodcu. Z nekaj spremembami lahko stresno situacijo hitro spremenimo na bolje in vlečenje zelo omilimo, dolgoročno pa ga lahko tudi odpravimo.
Vzroki
Razlogi za vlečenje so si zelo različni. Vedno iščite vzrok za težave, saj je od tega odvisna tehnika učenja in dolgoročen uspeh reševanja dotične težave. Nekateri vzroki so lahko zelo banalne narave, spet drugi na bolj kompleksni in je potrebna strokovna pomoč.
Oprema
Neustrezna oprema za sprehod in šolanje je še vedno eden od pogostih vzrokov za vlečenje na povodcu in razvoj drugih vedenjskih težav.
Sem sodi predvsem prekratek povodec pripet na ovratnico. Razloga za to sta dva: pasji etogram (nabor naravnih vedenj določene živalske vrste) vsebuje veliko raziskovanja in vohanja ter osebni prostor oz. možnost umika. Prekratek povodec tudi povečuje možnost za reaktivnost iz strahu, saj pes sčasoma ugotovi, da zaradi omejenosti kratkega povodca nima možnosti umika na razdaljo, katero on dojema kot varno.
Pogostost in intenzivnost vedenj glede na dolžino povodca, je bila tudi podprta in dokazana s francosko študijo Dog Field Study, ki je primerjala gibanje in obnašanje psov brez povodca, na 1,5 m dolgem povodcu in 5 m dolgem povodcu. Rezultati so pokazali, da psi na krajšem povodcu veliko več vlečejo, manj raziskujejo in kažejo več stresnih signalov, med tem ko v obnašanju psov na daljših povodcih ali brez povodca, v povprečju, ni bilo večjih razlik.
Ovratnica pa je problematična z vidika povzročanja bolečine na predelu vratu, ko pes potegne ali konstantno vleče na povodcu. Takrat ovratnica povzroči tako hud pritisk na predel vratu, da psa dejansko zelo boli, lahko celo duši in telo se NEZAVEDNO odzove z akutno stresno reakcijo “beži ali se bori”. Ker pes želi “ubežati” bolečini in dihalni stiski, posledično še bolj vleče. In to je začaran krog. Nekateri psi dobijo sčasoma odpor do sprehoda, saj opremo povežejo z nečim neprijetnim in bolečino.
Več o pravilni opremi za sprehod in šolanje psa, si lahko preberete tukaj. Priporočamo vsaj 3-5m dolg povodec in udoben H tip oprsnice.
Ljudje in psi imamo anatomsko zelo podobne strukture na področju vratu. Koža pri ljudeh je debela 1-2mm, pri psih pa 2-4mm (odvisno od pasme in starosti psa). Je zelo dobro oživčena in obdaja površinske mišice. Sledijo površinske arterije in vene, ki povezujejo glavo s srcem, površinske bezgavke in živci. Na področju vratu imamo oboji pomembno žlezo ščitnico, ki se stika s prožnim sapnikom. Vse te strukture se stisnejo, ko pes vleče na ovratnici in se dolgoročno lahko mehansko poškodujejo.
Oprema proti vlečenju
Haltiji, transitional leads, oprsnice proti vlečenju, zatezne, bodeče, električne ovratnice,… Na trgu imamo danes ogromno različnih “magičnih” oprem, ki v zelo kratkem času odpravijo neko neželeno vedenje in oprema proti vlečenju ni nobena izjema.
Žal pa vsa ta oprema za hitre rezultate psu povzroča bolečino npr. povečan pritisk na vrat, okoli gobca ali na ledvenem področju oz. psu onemogoča normalno gibanje. Bolečina, nelagodje in nenaravno gibanje, do katerega pride kot posledica uporabe take opreme, na dolgi rok lahko privedejo do različnih zdravstvenih in vedenjskih težav.
Preobremenjenost
Preobremenjenost je širok pojem, ki zajema tako pretirano pozitivne plati npr. vznemirjenost, evforijo, … kot negativne npr. utrujenost, tesnoba, celo strah,… obema skrajnostma pa je skupno to, da telo obe skrajnosti prepozna kot stres in se tako tudi odzove. Tako kot pri ljudeh, pa stres tudi pri živalih povzroča zmanjšano koncentracijo in je nasprotje umirjenosti, česar si želim pri psu, ki hodi na popuščenem povodcu.
Preobremenjeni psi, tako kot ljudje, samo hitijo. Ne vzamejo si časa za opazovanje, raziskovanje, vohanje in posledično počasnejšo hojo.
Ko odpravimo vzrok/e v samem psu npr. preutrujenost, tesnoba, strah,.., začnemo takšnim psom prilagajati okolje, zato običajno začnemo učenje hoje na popuščenem povodcu v mirnem kraju, kjer ni preveč okoljskih dejavnikov, katerim bi pes posvečal pozornost. Želimo, da se začne zavedati sebe, svojega telesa in opreme, ki jo ima na sebi in ugotovi, da lahko ostane miren. Tako začne kuža sam opazovati, raziskovati in spoznavati nove vonjave.
Poleg kraja sprehoda, je pomembna tudi njena dolžina. Še posebej mladi psi in mladički se lahko hitro utrudijo in tako začnejo kazati stresna vedenja tekom sprehoda, ki lahko vključuje tudi vlečenje na povodcu. Takšnim psom moramo za začetek skrajšati sprehode.
Hitrost vaše hoje
Žal še vedno srečujemo preveč lastnikov majhnih pasem in mladičkov, ki hodijo na sprehodih PREHITRO.
Naš korak je mnogo daljši od pasjega – tako mladičkov (ne glede na pasmo) kot tudi majhnih pasem na splošno. Tudi v tem razlogu mnogokrat tiči povečano tveganje za okrepitev reaktivnih vedenj, kot je zaganjanje, lajanje, renčanje,…
Ker mi hitimo, hiti tudi pes; tudi na sprehodu. Če opazujemo pasji etogram, bomo opazili, da si vsi psi kdaj pa kdaj radi vzamejo čas (ne glede na pasmo). Takrat opazujejo, raziskujejo, stojijo, vohajo in se premikajo zelo počasi “po polžje”. Hitreje kot mi hodimo, večji stres in vznemirjenje povzročimo tudi psu.
Naučeno vedenje
Ko omenjeno že na začetku je tudi “lepa hoja” na povodcu naučeno vedenje. To ni naravno stanje za nobenega psa. Ko pes povleče, vi pa mu sledite, mu s tem date vedeti, da se bo samo tako lahko premaknil naprej. In ker se to običajno ponavlja, pes zelo dobro utrdi neželeno vedenje.
Pomembni sta obe strani povodca – že tip povodca psu sporoča neko informacijo. Tako zvani “fleksiji”, ki so konstantno napeti, saj delujejo na princip vzmeti, psom sporočajo, da napet povodec pomeni, da nekam pridemo. Pes čuti napetost povodca in se temu primerno tudi odzove. Prekratki povodci povzročajo podoben problem, saj se hitro napnejo, ko pes pride do konca povodca in lastnik se običajno premakne naprej. Psu spet sporoča, da gremo naprej, ko je povodec napet.
Vendar tudi druga stran povodca, ki jo drži lastnik, psu nekaj sporoča. Povodec bi moral biti komunikacijsko sredstvo tekom vzgoje psa, ne pa pripomoček za vlečenje, cukanje ipd. Če mi psa vlečemo za sabo, ko se je ustavil, da nekaj razišče, povoha, opazuje, ker se nam mudi, se pes nauči, da je “normalna” komunikacija z lastnikom- “ti vlečeš mene, jaz tebe”.
Sprehodi s psom naj bodo vedno bogate izkušnje za pasja čutila, ne pa zgolj kopičenje kilometrov.
Torej, psa moramo naučiti pravil hoje na popuščenem povodcu. Zanj to ni samoumevno. Predvsem mladički in psi, ki niso vajeni sprehodov s povodci, je potrebno dosledno učiti le-tega. Biti morate predvsem dosledni in psu pokazati, da na povodcu hodimo le, ko je ta popuščen oz. ohlapen.
Psom hoja na popuščenem povodcu ni samoumevno vedenje, temveč zgolj naučeno. Vsakega psa se da naučiti hoje na popuščenem povodcu, če le odkrijemo vzrok(e) in jih odpravimo. Nato začnemo psa aktivno učiti pravilne hoje. Tako bo sprehod prijetna izkušnja za vas in za vašega kosmatinca.
