Danes mnogi lastniki menijo, da je kletka »drugi dom« psa, v kateri se počutijo varne in gredo radi sami vanjo. Ni težko prepričati novopečene lastnike, da je kletka odlična rešitev za reševanje pasjih vedenjskih težav ( učenje sobne čistoče mladiča, destruktivna vedenja celo odraslega psa ). Poleg tega jim je rečeno, da bo bolj varno in se bo mladiček hitreje naučil sobne čistoče. A temu žal, v celoti, ni tako. Kletka/ hišni boks lahko povzroči veliko težav.
Pravo vprašanje, na katerega bomo danes poskusili odgovoriti je, ali je kletka/ hišni boks koristen za fizično in psihično zdravje psa ali je to le še ena od stvari, ki vam olajša življenje.
Vsi psi so polifazni spalci. To pomeni, da spijo večkrat po malem na dan. Zelo pogosto vidno pri mladičkih, saj spijo več kot odrasli psi. V praksi to izgleda tako, da kuža po spancu vstane, se malo sprehodi okoli, lahko malo poje/popije ali se gre na kratko poigrat in se vleže na drug prostor, kjer spi naprej.
Samo tako lahko pes dobro in kvalitetno spi, vendar je to onemogočeno, če je kuža zaprt v kletki! Kaj vse je pri zapiranju v kletko onemogočeno, si bomo kmalu pogledali. Naj omenim eno od mnogih težav, tudi iz zakonodajnega vidika dobrobiti živali, in sicer 5 temeljnih svoboščin živali, katero predpisuje tudi izražanje naravnih vedenj (opravljanje potrebe, prosto gibanje,..) živalskih vrst.

Transport in veterinar

Njeno uporabo zagovarjamo zgolj za namen transporta psa in spoznavanja z njo v primeru (potencialne) hospitalizacije pri veterinarju. Torej: kuža naj spozna kletko, lahko gre vanjo ležat po lastni izbiri, a psa ne zapirajte vanjo redno oz. ga postopoma navajajte nanjo.
Brlog in psi
Udomačeni psi ne živijo v brlogih kot lisice ali jazbeci. Če pozorno opazujete pse v skupini, lahko vidite, da potrebujejo prostor, da se prosto gibajo, celo umaknejo stran, ko je to potrebno. Psi velikokrat radi ležijo na višjem- to je evolucijska prednost, saj bo tak pes prej prepoznal nevarnost in opozoril preostalo skupino. Psi morajo ostati v ravnovesju, da živijo zdravo življenje. Uporaba kletke moti ravnovesje, ki se lahko odrazi v vedenjskih težavah.
Higiena
Psi so, podobno kot ostale živalske vrste, zelo čiste živali. Svoj življenjski prostor ohranjajo kar se da čist. Čistoča je INSTINKT, saj evolucijsko ščiti žival pred potencialno boleznijo in smrtjo. Če živali nebi imele nagona po čistoči, bi opravljale potrebo, tam kjer imajo hrano in vodo. To pa bi pomenilo večjo možnost za kontaminacijo le-te in bolezni ali celo smrt živali. Ker je nagonsko, imajo to v sebi že mladički.
Osnovna ideja je navajanje na sobno čistočo, saj kuža nebo eliminiral na ležišče, kjer spi. V tej situaciji se kletka namerno uporablja za preprečevanje naravnega vedenja. Torej, imate psa, ki ga obupno tišči na potrebo in ga soočate z izbiro, ali bo zadržal urin in feces v sebi, brez da ve za koliko časa ali umazal svojo posteljo in ležal na njej. To kruto dejanje se najpogosteje izvaja pri mladičkih, ki še nimajo razvitega zavestnega fizičnega nadzora, da dovolj dolgo zadržijo potrebo.

Psom, ki živijo z ljudmi v hiši, potrebe ni lahko regulirati. Vedno so odvisni od tega, ali jih bo lastnik peljal (pravočasno) na potrebo. Psi so od udomačenih živali edine, ki nimajo proste izbire opravljanja potrebe, ko jih tišči. Mačkam nastavimo mačje stranišče, ptice opravijo potrebo v kletko, rejne živali prav tako opravijo svoje, ko jih tišči itd,… Medtem, ko se morajo psi naučiti, da so odvisni od nas, če/ko jih bomo spustili na potrebo, kar je še posebej težko za mladičke.

Postavite se na njihovo mesto, kako se vi počutite, ko vas grozno tišči na stranišče na delovnem mestu, pa ne morete iti. Predolgo zadrževanje izločkov v telesu vedno vodi v težave. In psi v kletki delajo vse, da bi ohranili čisto ležišče. Ker je to instinkt, kuža nebo spal na mokrem, istočasno pa v kletki nima možnosti opraviti potrebo nekje dlje stran. A, ko mora na potrebo in je fizično omejen, telo pade v stres in pes posledično slabo ali nič ne spi.
Temperatura
Za psa, ni tako zelo preprosto vzdrževati pravo telesno temperature, kot za ljudi. Psi nimajo po koži žlez znojnic tako kot ljudje, da bi se potili, temveč svojo temperaturo regulirajo tako, da sopejo in ležijo na hladnih površinah. Potijo se lahko preko blazinic, a je to minornega pomena. Tako se njihovo telo prilagaja okolju. To lahko vsi opazimo pri svojih psih.


Ko jim je vroče, gredo ležat na beton, ploščice, sneg zunaj,…
Ko jih zebe, se začnejo tresti mišice; to lahko regulirajo s konstantno aktivnostjo npr. hodijo neprestano ali iščejo vir toplote, na primer ob radiatorju, kaminu, se zavlečejo pod odejo, itn. Cilj je segreti telo.
Ta vedenja pa niso mogoča, če je kuža omejen v majhnem prostoru.
Kaj pa naredimo lastniki, da bo psu bolj udobno v kletki? – Največkrat tla pokrijemo z ležiščem in/ali podlogami za opravljanje potrebe in tako pes nima možnosti ležati na hladnih tleh, če bi mu postalo (pre)vroče.
Drug velik problem pa so kletke ob ali v bližini grelnih teles ( kamin, radiator,..), še posebej pozimi. Psu postane prevroče in nima možnosti umika. Telo lahko pade v hud stres in v najslabšem primeru lahko pride do šoka ali hipertermije.
Spanje
Da pes lahko kvalitetno zaspi in pade v REM fazo spanca, mora imeti možnost ležati na boku z vsemi 4 iztegnjenimi nogami. V REM fazi pes sanja, možgani so zelo aktivni ( celo bolj kot v budnem stanju ) in takrat psi aktivno iščejo rešitve. Med sanjanjem, telo doživlja »varno« izkušnjo potencialnih rezultatov, ki možgane pripravijo na prihodnje možnosti. Znanstveno dokazano je, da je motena REM faza neposredno povezana z zmanjšano koncentracijo, zbiranjem spominov in oteženim učenjem.
Neizpodbitno, v premajhni kletki, kvaliteten spanec nikakor ni mogoč.

Varnost
Čeprav lastniki največkrat kletko uporabljajo z izgovorom varnosti psa, to običajno ni zaradi varnosti psa samega, ampak zato, da ohranimo varno okolje izven kletke. Psi se ne počutijo bolj varne v kletki, ravno nasprotno, počutijo se frustrirane, lahko celo klavstrofobične. Kletka lahko poveča strah psa v določeni situaciji, saj pes nima možnosti umika. Obstaja tudi možnost fizičnih poškodb zaradi omejenega prostega gibanja.
Varen prostor pomeni možnost izbire. Prostor je varen, če pes lahko izbere kdaj in kam gre lahko ven/ notri. Ko je enkrat zaprt v njej brez možnosti pobega/ izhoda, pes ni varen, temveč ujet.
Ločitvena tesnoba
Kletke se še danes redno uporabljajo pri prevzgoji psov, ki imajo ločitveno tesnobnost. Če vaš pes trpi za ločitveno tesnobo in kaže destruktivna vedenja, bodo vrata in ostali predmeti, sicer ostali zaščiteni pred pasjimi zobmi, a to nikakor ne pomeni, da se bo zaradi tega vaš pes počutil bolje v kletki, kaj šele, da se bo uspešno spopadel z vzrokom tesnobe.

Vse prevečkrat postanejo kletke sredstvo za nadzor in ne za zdravljenje vedenjskih težav. Zelo so priročni za ljudi, saj lahko zavirajo določeno vedenje. Veliko ljudi misli, da se bo pes, ko je enkrat zaprt v boksu, »spočil«. Vendar dejstvo, da se ne borijo aktivno proti svojemu zaprtju, ne pomeni, da se počutijo bolje. Tudi v živalskih vrtovih in cirkusih se živalim ne vidi vedno, kako se trudijo pobegniti, mar ne?
Pri psih lahko proces ‘treninga v kletki’ v bistvu ustvari stanje naučene nemoči, ko, tako kot živali v drugih oblikah ujetništva, prenehajo s poskusi pobegov, saj so se naučili, da »boj« ne izboljša njihovega položaja.
Svoboda gibanja

Mnogo kletk je ravno dovolj velikih, da kuža lahko vstane, se obrne okoli in se uleže. Prostega gibanja v kletki praktično ni. Inhibirano gibanje npr. 8ur vsak dan v kletki, ima dolgoročne posledice za zdravje psa. V kletki se pes ne more pretegniti, se gibati okoli ali najti drugo mesto za spanje.
Pri ljudeh vemo, da lahko večurno sedenje povzroči različne zdravstvene težave, kot so bolečine v sklepih in mišicah, depresijo in tesnobo.
Zelo verjetno enako velja za pse, saj imajo anatomijo in fiziologijo zelo podobno človeku. Okončine so največkrat pokrčene in je popolno iztegnjenje telesa onemogočeno.
Socialnost
Izražanje socialnega stika je naravno vedenje psa in je v kletki onemogočeno. Ker so psi polifazni spalci, za njih ni naravno, da spijo na enem mestu po 8 ur ali več na dan. Samota za nobenega psa ni naravna!
Če bi imeli možnost izbire, bi se vedno odločili za prisotnost živega bitja. To velja še posebej za mladičke in mlade živali- večkrat je bilo znanstveno dokazano, da žival med občutkom varnosti in hrano ter vodo, ki sta nujni za preživetje, izbere raje občutek varnosti, tudi, če je ta lažen.
Psi so visoko socialna bitja in potrebujejo družbo. Seveda pa psa ne moremo imeti vedno s seboj, zato je še posebej pomembno, da jih postopoma navajamo na samoto.
Dokler vidite, da se kuža ne počuti udobno, ko ga pustite samega, ta nikoli ne sme ostati sam, niti za nekaj sekund. Pes ne razume, da boste šli ven samo po pošto ali nesli smeti. V kolikor kuža (še) ni vajen samote, mu morate najti nekoga, ki bo nanj pazil npr. pasjo varuško / varstvo, soseda oziroma nekoga, ki bo skrbel za psa, medtem, ko vas nebo doma.


Ne glede na to, ali psa hranite s hrano vrhunske ali slabše kakovosti, ga držite v čistih ali umazanih pogojih, kletka je še vedno kletka. Ko vidimo katerokoli drugo žival, zaprto v kletki, nanjo ne gledamo kot na varno zavetje ali brlog, kajne? Enostavno vidimo žival, zaprto v kletki in prikrajšano svobode. Pozitivna asociacija, ki jo uporabljamo pri navajanju na boks, je umetno ustvarjena in pes sam od sebe kletke nebi izbral.
Ste vedeli, da zakonodaja na Švedskem in Finskem prepoveduje zapiranja psov v kletke, razen za namen potovanja. In tudi takrat jih morajo skrbniki voziti na 2-3ure!
V Sloveniji pa, podobno kot v drugih državah, žal še vedno prevladuje mišljenje, da je potrebno pse zapirati v kletko in je obvezen del opreme pri mladičkih.